Pri izbiri novih oken se večina lastnikov hiš ali stanovanj sooči z vprašanjem: koliko-slojna okna so najboljša izbira?
Dvoslojna okna so cenovno ugodnejša, troslojna pa ponujajo boljšo toplotno izolacijo – a razlika ni vedno tako enostavna, kot se zdi.
V nadaljevanju bomo podrobneje pogledali, katere razlike so ključne, kdaj se naložba v dodatno steklo splača in katera okna izbrati glede na vrsto objekta.
1. Kaj pomeni število slojev pri oknih?
Sloji (oz. steklene plasti) določajo, koliko stekel je vgrajenih v okensko enoto.
Med posameznimi stekli so zaprti prostori, napolnjeni z argon plinom ali kryptonom, ki zmanjšujejo prehod toplote.
- Dvoslojno okno → dve stekli in en medstekelni prostor
- Troslojno okno → tri stekla in dva medstekelna prostora
Vsaka dodatna plast izboljša toplotno in zvočno izolacijo, vendar poveča tudi težo okna in ceno.
2. Dvoslojna okna – klasična in cenovno ugodna rešitev
Dvoslojna okna so bila dolgo standard v večini slovenskih domov.
Še vedno so dobra izbira za:
- manj zahtevne objekte (npr. vikendi, garaže, pomožni prostori),
- prenove z omejenim proračunom,
- objekte, kjer ni potrebe po vrhunski izolaciji.
🔸 Prednosti:
- nižja cena (tudi do 30 % cenejša od troslojnih),
- manjša teža – primerna za starejša okna in okvirje,
- dovolj dobra izolacija pri kakovostnih okvirjih in tesnjenju.
🔸 Slabosti:
- slabša toplotna zaščita (U-vrednost stekla okrog 1,1–1,4 W/m²K),
- večje toplotne izgube pozimi,
- lahko pride do kondenzacije na notranji strani stekla pri nižjih temperaturah.
💡 Nasvet: Če se odločite za dvoslojna okna, izberite vsaj low-e (nizkoemisijsko) steklo in argon kot polnilo med sloji – tako zmanjšate izgube toplote.
3. Troslojna okna – standard za sodobno energetsko gradnjo
Troslojna okna so danes priporočena izbira pri novogradnjah in nizkoenergijskih hišah.
Zaradi dodatne plasti stekla in izolacijskega sloja se toplotne izgube zmanjšajo tudi do 50 % v primerjavi z dvoslojnimi.
🔸 Prednosti:
- zelo nizka U-vrednost stekla (okrog 0,5–0,7 W/m²K),
- večja energetska učinkovitost – nižji stroški ogrevanja,
- boljša zvočna izolacija,
- manj možnosti za kondenzacijo.
🔸 Slabosti:
- višja cena,
- večja teža – zahteva močnejše okenske okvire,
- nekoliko manj prepustnosti svetlobe (manj “svetlega faktorja”).
💡 Nasvet: Pri troslojnih oknih bodite pozorni na celotni toplotni koeficient okna (Uw), ne le stekla (Ug).
Kakovostni okvirji iz PVC, lesa ali aluminija močno vplivajo na skupno izolativnost.
4. Dvoslojno ali troslojno okno – katero izbrati?
Odločitev je odvisna od tipa objekta, lokacije in pričakovanj.
| Tip objekta | Priporočena izbira | Razlog |
|---|---|---|
| Starejša hiša, delna prenova | Dvoslojno okno | ugodnejše, enostavnejša menjava |
| Stanovanjski blok | Dvoslojno ali troslojno | odvisno od orientacije (sever/jug) |
| Novogradnja | Troslojno okno | boljša energetska učinkovitost |
| Nizkoenergijska ali pasivna hiša | Troslojno (ali večslojno) | nujno za standarde pasivne gradnje |
Če je vaš dom izpostavljen vetru, mrazu ali stoji na višji nadmorski višini, bo troslojno okno dolgoročno boljša naložba.
V urbanih okoljih pa boste cenili tudi boljšo zvočno izolacijo.
5. Dodatni vidiki pri izbiri oken
Ne glede na število slojev, bodite pozorni še na:
- okvir (PVC, les, aluminij ali kombinacija) – pomemben za toplotno izolacijo,
- tesnila in okovje – zagotavljajo zrakotesnost,
- prezračevalne reže – za preprečevanje kondenza,
- premazi proti UV-sevanju – podaljšajo življenjsko dobo stekla.
Za pasivne in nizkoenergijske hiše priporočamo tudi toplotno ločene profile in triple-seal sistem (trojno tesnjenje).
Zaključek: kakovostno okno je dolgoročna naložba
Pri izbiri med dvoslojnimi in troslojnimi okni se ne odločajte le na podlagi cene.
Pomembno je razmerje med toplotno učinkovitostjo, trajnostjo in potrebami vašega objekta.
Za večino sodobnih gradenj so troslojna okna najboljša izbira, saj ponujajo optimalno toplotno in zvočno izolacijo ter manjše stroške ogrevanja.
Dvoslojna okna pa še vedno ostajajo dobra rešitev pri prenovah ali prostorih, kjer energetska učinkovitost ni ključna.